Besedi »cry« in »weep« v angleščini obe pomenita jokati, a se uporabljata v nekoliko drugačnih kontekstih. »Cry« je bolj splošen izraz in se uporablja za opis joka iz različnih razlogov – žalosti, jeze, bolečine ali celo veselja. »Weep«, na drugi strani, ima močnejši in bolj formalen prizvok, pogosto pa opisuje močan in dolgotrajen jok, ki izhaja iz globoke žalosti ali obupa. Razlika je podobna kot v slovenščini med »jokati« in »žalostno jokati«.

Poglejmo nekaj primerov:

• She cried when she heard the bad news. (Jokala je, ko je slišala slabo novico.) Tukaj je »cry« primeren, ker opisuje jok zaradi žalosti, a ni nujno močan ali dolgotrajen.

• He wept uncontrollably at his grandmother's funeral. (Neobvladljivo je jokal na pogrebu svoje babice.) V tem primeru je »weep« bolj primeren, saj opisuje močan in neobvladljiv jok, ki izhaja iz globoke žalosti.

• The baby cried all night. (Dojenček je jokal vso noč.) Spet je »cry« primeren, ker je jok dojenčka pogosto posledica različnih razlogov in ni nujno povezan z globoko čustveno stisko.

• She wept silent tears of joy. (Jokala je tihe solze veselja.) Čeprav je to veselje, je jok opisan kot močan čustveni izbruh, kar primerno opiše »weep«.

• The children cried because they couldn't find their toys. (Otroci so jokali, ker niso našli svojih igrač.) Preprost jok, »cry« je prava izbira.

Uporaba obeh besed je odvisna od konteksta in moči čustev, ki jih želimo opisati.

Happy learning!