Besedi "verbal" in "spoken" se v angleščini pogosto uporabljata zamenljivo, vendar obstajajo subtilne razlike, ki so pomembne za pravilno uporabo. "Spoken" se nanaša na govorjeno komunikacijo, torej na besede, ki jih dejansko izgovorimo. "Verbal", na drugi strani, se nanaša na komunikacijo z besedami, ne glede na to, ali so te besede izgovorjene ali napisane. Torej, "spoken" je podmnožica "verbal". Vse, kar je "spoken", je tudi "verbal", ampak vse, kar je "verbal", ni nujno "spoken".

Poglejmo si nekaj primerov:

• Spoken: "He gave a spoken presentation." (Dal je govorjeni/ustni predstavitev.)

• Verbal: "She gave a verbal agreement." (Dala je ustni/besedni dogovor.) V tem primeru se dogovor ni nujno zgodil govorjeno, lahko je bil tudi napisan (npr. v e-mailu).

• Spoken: "The instructions were spoken clearly." (Navodila so bila jasno izgovorjena.)

• Verbal: "The instructions were given verbally." (Navodila so bila dana ustno/besedno.) Spet, to ne izključuje možnosti, da so bila navodila napisana, le da so bila posredovana z besedami.

• Spoken: "We had a spoken conversation." (Imeli smo govorjeni pogovor.)

• Verbal: "We had a verbal altercation." (Imeli smo besedni prepir.) Ta prepir je lahko bil govorjen ali pa se je zgodil s pisanjem (npr. serija jezičnih e-mailov).

Razlika je torej v tem, da "spoken" omejuje komunikacijo na govorjeni jezik, medtem ko "verbal" vključuje tako govorjeni kot pisani jezik, dokler je komunikacija posredovana z besedami.

Happy learning!